jong

Fra Wiktionary

Nederlandsk

Substantiv

jong intetkøn

  1. unge

Bøjning

Best. Ental
het jong
Ental diminutiv
jongetje
Flertal
jongen
Flertal diminutiv
jongetjes


Nederlandsk

Adjektiv

jong

  1. ung
bøjning positiv komparativ superlativ
uden jong jonger jongst
med jonge jongere jongste


Antonymer

Kilder

  • jong“ i vanDale woordenboek